Začetek konca Olimpije Adama Deliusa

Foto: Aleš Fevžer

Komentar ob odhodu športnega direktorja Olimpije Gorana Boromise, ki napoveduje začetek konca Olimpije pod taktirko predsednik Adama Deliusa.

Pisarne Olimpije je zapustil še zadnji, ki je razumel nogometne zakonitosti in vedno znova dokazoval, da zna iz majhnega ustvariti zares veliko.

Jasno, tudi zdaj že bivši športni direktor Olimpije Goran Boromisa je delal napake. Če se spomnimo samo trenerja Jorga Simaa, imamo takoj dokaz tega. A hkrati je Zagrebčan tisti, ki je v Slovenijo pripeljal Alberta Riero, pa Victorja Sancheza, ki sta v vitrine ljubljančanov prinesla tri lovorike. V tem obdobju so zmaji prvič v zgodovini igrali tudi v Evropi ter v njej celo prezimili, Boromisa pa je na novo postavil standarde slovenskega nogometa, ko je lani poleti Raula Florucza v belgijski Saint-Gilloise prodal za rekordnih pet milijonov evrov.

Vse to so seveda uspehi, pod katere je podpisan tudi predsednik Adam Delius. Ki ga, naj se sliši še tako čudno, moramo imenovati celo najuspešnejšega predsednika Olimpije v novejši zgodovini kluba! Ja, nogomet piše zares čudne zgodbe in nemški poslovnež z nepremičninami, čigar dejansko premoženje je še vedno velika neznanka, je podpisan pod velika poglavja Olimpijine zgodovine.

Bi pa brez evropskih uspehov (in Uefinih milijonov) njegova Olimpija že davno obubožala, upniki iz Gorenjske banke (in še od kje) pa bi ga lovili po vseh kotičkih sveta. Ampak spet tista druga plat, za katero bi bilo nepravično, da bi ostala prezrta. Delius je bil tisti, ki je Boromiso iz anonimnega trenerja vratarjev spremenil v športnega direktorja. Tu je imel zares zelo, zelo dober nos za izbiro kadra.

Boromisa prvi od mnogih, ki zapuščajo klub

Goran Boromisa se je sicer že nekaj mesecev postopoma odmikal od odločevalske mize kluba iz Stožic. Njegova opozorila, da bo Olimpija za tekmovanje s Celjem in Mariborom enostavno morala dvigniti proračun, so ostala preslišana. In čeprav Delius populistično nespretno žali svoje rivale, češ zakaj bi kdo igral v Celju in Mariboru, če lahko igra v Ljubljani, je dejstvo, da je proračun zmajev kmalu polovico manjši od tistega, s katerimi razpolagajo grofje in violice. Maxim Demin in Acun Ilicali sta namreč, čeprav se tudi njima in njunim ljudem dogajajo napake, dejansko vlagatelja v slovenski nogomet.

Novo poglavje Olimpije bo, če ne bo res velikega zasuka in popolnega obrata v razmišljanju vodstva kluba, povezano predvsem z zmanjševanjem stroškov. V luči tega je res bolj ali manj jasno, da svoje poglavje v Stožicah zaključuje Agustin Doffo, ki je s svojim zaslužkom postal predrag za Olimpijo. Novo pogodbo pa bo, za resen denar, ki si ga po tako uspešnem obdobju nenazadnje tudi zasluži, podpisal, hja, morda kar v prej omenjenem Celju, za katerega bo Deliusovem mnenju ne bi igral nihče, ki lahko igra za Olimpijo.

Kdo bo naslednik Boromise?

Čeprav je Boromisa ‘nenadno’ zapustil zmajevo gnezdo, so na njegov odhod v Olimpiji vendarle pripravljeni. Že v tem tednu bo tako imenovan novi športni direktor, Planet nogomet kot kandidata omenja dosedanjega direktorja mladinske šole Admirja Krupića, ki pa s tako zahtevnim poslom, kot je sestavljanje kadrovske slike pri Olimpiji, nima nobenih izkušenj. Bo pa bržkone brez večjega odpora izpeljal to, kar si bosta zamislila predsednik Delius in njegov prvi operativec Igor Barišić.

Naši viri so nam sicer zaupali, da v pisarnah Olimpije pri iskanju novega športnega diretkorja kroži tudi ime nekdanjega športnega direktorja 1860 Münchna Christiana Wernerja, v vsakem primeru pa naslednika Boromise čaka izjemno nehvaležna naloga. Z neprimerno manjšim proračunom, kot je tisti Celja ali Maribora, bo moral tekmovati za lovorike in evropske vozovnice, kar se sicer do neke mere lahko uresniči, to je dokazoval ravno Hrvat, a brez močnega finančnega vložka je jasno, da se Olimpija na vrh slovenskega nogometa, kaj šele v Evropo, ne more več vrniti.

Delius bo moral prodati Olimpijo

Pod potegnjeno črto, Adam Delius bo, čeprav sam trdi, da ne razmišlja o tem, enostavno moral prodati Olimpijo. 30 milijonov, kot jih za odkup kluba zahteva Nemec, v trenutnem stanju kluba sicer ne bo videl, vrednost ljubljanskega kluba pa praktično iz dneva v dan pada.

Vse bolj se zdi, da Olimpija v naslednji sezoni sploh ne bo igrala evropskega nogometa, kar je seveda na vseh ravneh udarec, kakršnega si Adam Delius enostavno ne more privoščiti. Nemec je izgubil zaupanje navijačev, medijev, javnosti, podoba zmajev na igrišču pa je tako bleda, da njegovemu vodenju kluba, predvsem pa ljudem, s katerimi se obkroža, ne verjamejo več niti igralci.

Deliusove sanje o ligi prvakov v Ljubljani pa … Kako že pojejo Kingstoni? Sanjati ni nikoli greh, kadar sanjaš o lepih stvareh. Je pa Vlado Kreslin upesnil tudi tisto o tem, da so sanje večne. Te bodo ene tistih.